Mesto Charleston, West Virginia

Nekaj dni sem preživela nekaj dni v zvezni državi Zahodna Virdžinija (West Virginia), katere vzdevek je "Wild and Beautiful" (divja in lepa), ker ima veliko hribov, planin, gozdov in nedotaknjene narave. 

 Po dobrih 8oo miljah vožnje z avtom (1307 kilometrov) sem prispela v prestolnico in največje mesto te zvezne države, Čarlston (Charleston), poznano po svoji vladni palači (State Capitol) z zlato kupolo, ki je vidna daleč naokoli, in lepih nabrežij ob rekah Elk in Kanawha.

Avtor vseh fotografij v tem clanku: © Daria 2013

   

Foto zgoraj: Vladna palača (State Caspitol) z zlato kupolo, zgrajena leta 1932 v mestu Charleston, WV

Večino časa, ki sem ga prebila v Charlestonu je deževalo in reka Kanawha je bila zelo narasla in temu primerno umazana. Vseeno pa je sonce prikukalo izza oblakov dovolj pogosto in za dovolj dolgo, da mi je uspelo narediti nekaj dobrih posnetkov v mestu in po okoliških parkih. Čeprav je voda reke zgledala motna od preobilnega dežja, je pogled nanjo in na njena pred kratkim ozelenela obrežja še vseeno bil izjemno lep.

Foto zgoraj: Narasla reka Kanawha

Vsako potovanje proti severu mi je v veliko zadovoljstvo. Najbolj me po navadi navduši vegetacija, ki je drugačna od te na Floridi. Potem pa po parkih, zelenicah in travnikih odkrivam in fotografiram cvetlice, ki sem jih navajena iz Slovenije. Tudi s te zadnje poti imam nekaj posnetkov, ki so mi še posebej pri srcu.

V sredo zvečer je v novem športnem baru Adelphia Sports Bar & Grille v centru mesta igral ansambel "The Carpenter Ants" in tudi njih sem morala poslikati, ker je njihovo igranje in petje bilo res dobro.

Foto zgoraj: The Carpenter Ants

Foto zgoraj: Ansambel The Carpenter Ants z gostom - Bob Kravos na klavirski harmoniki

Ellie Schiller Homosassa Springs Wildlife State Park

V letu 2013 Florida praznuje 500-letnico svoje zgodovine. V počastitev te častitljive okrogle obletnice se bodo skozi vse leto po vsej sončni zvezni državi (Sunshine State) odvijale najrazličnejše prireditve. Eden izmed mnogih prireditvenih prostorov je tudi park za divje živali v Homossasa Springs. Narodni parki na Floridi so dobro vzdrževani in dobro obiskani, kar potrjuje tudi že drugič prejeto zlato priznanje tej zvezni državi za najboljše parke v ZDA.

Florida State Parks Twice Named "Nation's Best" TALLAHASSEE- Florida State Parks was awarded twice the National Recreation and Parks Association’s Gold Medal Award, honoring Florida as the "Nation’s Best State Park Service." The Gold Medal, a second for Florida’s park system, was presented at the National Recreation and Park Association Congress and Exposition in San Antonio, Texas.

Image credit

Nazadnje sem park obiskala pred dvema kakšnima dvema tednoma in vse živali so bile veliko bolj aktivne kot pa Januarja. Ptice so začele gnezditi v krošnjah dreves, na obrežjih reke in majhnih otokih.

Avtor vseh fotografij spodaj: © Robert Kravos

Lisica in rdeči volkovi se očitno dobro počutijo.

Florida aligatorji se bolj malo premikajo in v mojih očeh še vedno zgledajo kot da so skulpture, narejene iz betona.

V parku Homosassa Springs domujejo tudi štirje nežni velikani, West Indian manatees, ali morske krave po slovensko. Veliko ljudi gre plavat z njimi, tako kot plavajo z delfini. V Homosassi je pa mogoče opazovati te velike in počasne živali precej od blizu, in se naučiti veliko o njihovih življenjskih in prehrambenih navadah.

Park je že kar precej let namenjen izključno živalim, ki živijo na Floridi. Pred tem pa je nudil domovanje eksotičnim živalim s celega sveta. Po spremembi namembnosti so upravitelji zlahka našli domovanje za vse svoje prebivalce, razen povodnega konja. Ta nekaj-tonski afriški filmski zvezdnik po imenu Lou, ki je igral v Daktariju, je postal uradni prebivalec Floride in s tem mu je pripadlo dovoljenje, da prebiva v Homosassi do smrti.

Lou je zdaj star 53 let in zgleda zelo zadovoljen  v svojem bivališču. V divjini povodni konji ne doživijo tako visoke starosti, v dobrih pogojih v svojem zavetišču pa bo Lou po vseh pričakovanjih razveseljeval obiskovalce Homosassa Springs parka še kar nekaj let. 

Ima pa Lou, tako kot vsi povodni konji, tudi hudobno žilico. Kadar se pokaka, obrne svojo zadnjo plat proti obiskovalcem in z repom pošprica svoj kakec vse naokrog. Namen je menda označevanje teritorija. Mogoče je tako v divjini, v parku pa, po mojem mnenju, postane Lou od časa do časa naveličan človeških obrazov ki neprestano buljijo vanj, in si na ta način učinkovito in hitro zagotovi malo miru.

Večina obiskovalcev pride v park s pontonskim čolnom navzdol po reki Pepper Creek. Med mojim zadnjim obiskom nam je kapitan povedal, da kdorkoli pride v stik z Loujevim drekcem, na njegovem čolnu zagotovo ni zaželjen. Smrad je menda neznosen... :)

V spodnjem videu je še več slik iz Ellie Schiller Homosassa Springs Wildlife State Park-a.

Cvetovi za srečo

Na območju Centralne Floride so cvetoče rastline prisotne skozi vse leto, kar se meni zdi pravo razkošje. Danes zjutraj sem najprej opazila dva velika nova cveta na moji beli vrtnici. Ti vedno tudi dišijo nebeško lepo!

Elegantni beli cvetovi pa niso bili edino presenečenje, ki me je razveselilo. Mojo pozornost so kmalu pritegnili sončno rumeni cvetovi kaktusov "prickly pear," ki rastejo v gozdu za hišo. Že nekaj let niso cveteli. Po moje je bilo zadnjih nekaj pomladi presuhih, letos pa imamo kar nekaj dežja.

Ti prekrasni rumeni cvetovi se odprejo le za nekaj ur, po navadi zjutraj, kmalu po sončnem vzhodu. Nemalokrat se mi zgodi, da odkrijem napol ovenele cvetove popoldan, potem mi je pa žal, da jih nisem odkrila nekaj ur poprej, v času (po)polne lepote, s fotoaparatom pri roki.

In ti bahavi cvetovi so le eni izmed preprostih stvari ki me osrečujejo in znova in znova pričarajo nasmeh na moja lica... :)

Busch Gardens, Tampa

Tako kot vsi zabaviščni parki po svetu, ima tudi Busch Gardens v Tampi svoje značilne adrenalinske roller coasterje, ki znova in znova izzovejo veliko kričanja in navdušenja, pa verjetno še marsikatero drugačno reakcijo, o katerih pa zdajle ne bom govorila. 

Kolikor je meni znano, je roller-coaster SheiKra®  kmalu po otvoritvi postal zaščitni znak tega parka. Prav tako popularen je pa tudi Cheetah Hunt® in še nekateri drugi.

Za vse tiste, ki jim ni do vrtoglavih voženj, ima pa Busch Gardens na voljo vseh vrst predstave, nekaj za vsak okus in za vsako starost. Najpopularnejši šov se imenuje Critter Castaways, v katerem nastopajo dvo in štirinožni (hišni) ljubljenčki, pa še cela vrsta takih, ki jih nosmo ravno navajeni imeti za gospodinjske člane, in znajo dobro letati.

Izjemno dobro pa je poskrbljeno za ljubitelje afriških živali. Lahko postanete oskrbnik za en dan, ali pa hranite določeno vrsto živali, jih opazujete od blizu ali bolj daleč, jih fotografirate, pobožate, ali pa celo greste na safari in druge vodene ture po parku.

Mene so najbolj očarale žirafe pa tale tiger na fotografiji zgoraj, da o rožah in rastlinskih skulpturah sploh ne govorim!

Video spodaj je namenjen predvsem ljubiteljem cvetlic in živali, ker nisem ljubiteljica norih voženj in torej od tam nimam nobenih slik.

Gozdni požar v Weeki Wachee

Skozi okno v svoji spalnici sem danes dopoldan opazila steber dima, ki se je vztrajno večal. Ker na Floridi redno kontrolirano požigajo gozdove (to je edini način da se naravno okolje obnavlja in rastline reproducirajo). Gozdov je naokoli v obilju in kontroliranih požigov smo vsi navajeni, zato nisem dimu posvetila posebne pozornosti.

Kakšni dve uri kasneje sem pa izvedela, da je tokratni kontrolirani požar na 200 akrih (80 hektarov) zaradi vetra ušel iz kontrole. Na nesrečo požar divja v bližini enega najbolj prestižnih naselij na golf igrišču, Glen Lakes, tako da upam da bodo plameni čim prej pogašeni in da bo pepel prenehal padati na strehe in avtomobile milje naokoli.

Fotografija zgoraj: Zadimljeno nebo za Glen Lakes shopping centrom v Weeki Wachee

Fotografija zgoraj: Skozi plasti dima je sonce zgledalo kot velika, zrela pomaranča

Po tem ko sem naredila zgornji fotografiji, sem pa šla v trgovino in kupila velikonočno darilo - zase. Vsakdo ki me količkaj pozna, bo z lahkoto uganil, da je moje darilo sami sebi najverjetneje kaj cvetočega. In tako je  z mano domov prišla tale rožica, ki bo krasila našo velikonočno mizo s svojimi oranžnimi cvetovi.

Fotografija zgoraj: Orange Star (oranžna zvezda) prihaja iz Ekvadorja v Južni Ameriki

30. marec, 2013

Zaključek zgornje zgodbe:

Požar je bil uspešno pogašen po tem ko se je razširil v neposredno bližino nekaterih domov na Glen Lakes golf igrišču.

Image credit

Ko prvič zadiši po pomladi

Ko sem danes zjutraj prvič stopila iz hiše, me je pozdravil osvežujoč vonj po pomladi, ki me vedno napolni z energijo. Ptice so pele pomladni napev, ki je bolj poskočen in vesel od zimskega, in poje o ljubezni. Če to ni lep začetek dneva...

Malo kasneje sem se, kot po navadi, sprehodila okoli hiše, da obiščem in pozdravim vse svoje rastline. To kar sem našla, me je nadvse razveselilo!

Vse moje vrtnice imajo več popkov kot jih lahko preštejem.

Moje borovnice in paprike cvetijo kot za stavo. Dve vrsti lepih, belih cvetov, prav tako različni kot so različni plodovi, ki bodo zrasli iz njih:

Ananas poganja nove liste...

Banana mi to zimo ni pomrznila in odpira nov list...

Maline, ki sem jih pred kratkim porezala do tal, rastejo kot ponorele:

Pred nekaj tedni posejani petršilj raste hitreje kot ga lahko porabim:

Potem sem se pa ozrla v nebo in občudovala drevesne krošnje, ki spet postajajo (olivno) zelene:

Nazadnje sem pa ob robu gozda odkrila tole lepotičko, ki jo je ravno obiskal metuljček. To je samo ena od avtohtonih cvetlic, ki rastejo na Floridi in me vsako spomlad razveseljujejo, ko se prikažejo iz zemlje (mivke!) vse naokrog, ena tu, druga tam, v pisanih barvah.

Upam da tudi pri vas že malo diši po pomladi... :)

Strupena kača: Eastern Coral Snake (Micrurus fulvius fulvius)

Največja vzhodna koralna kača (Eastern Coral Snake) ki so jo uspeli izmeriti do sedaj, je bila dolga 121 centimetrov, drugače pa te barvito obarvane strupenjače v popvprečju zrastejo samo od 51 do 76 centimetrov.

Njihov rep je črn zozkimi rumenimi progami, glavo imajo tudi črno in majhno, po telesu so pa tudi rdeče, pri čemer ozek rumen pas vedno loči širši rdeč in črn pas. Mladiči koralne kače so obarvani popolnoma enako kot odrasli primerki.

Vzhodne koralne kače je moč najti vsepovsod, tako v suhih življenjskih okoljih kot v bližini močvirij. Le redko jih je videti na odprtem ali celo plezati po deblu hrasta, v glavnem se skrivajo pod odpadki in v tleh.

Koralna kača je sorodnica kobre, njen ugriz je strupen in lahko bi bil smrten, vendar pa je njen strup v resnici manj učinkovit kot npr. ugriz oz. strup diamantne klopotače. Prehranjuje se z manjšimi kačami, žabami in martinčki. Ni napadalna.

Koralno kačo je zlahka zamenjati z dvema nenevarnima, nestrupenima kačama: scarlet snake (Cemophora coccinea) – škrlatno kačo in scarlet kingsnake (Lampropeltis triangulum elapsoides) - škrlatno kraljevsko kačo. V pomoč pri razlikovanju strupenih in nestrupenih primerkov je nekdo sestavil naslednji verz:

'If red touches yellow, it can kill a fellow' (coral snake)
'If red touches black, it is a friend of Jack' (scarlet kingsnake or scarlet snake)

Obe nestrupeni kači sta po vrhu glave rdeči (slika zgoraj: škrlatna kača).

***

Nestrupena kača: Eastern Mud Snake (Farancia abacura abacura)

Eastern Mud Snake živi vsepovsod na Floridi (v bližini sladkih voda), razen na Florida Keys (otoki, ki obrobljajo vzhodno obalo Floridskega polotoka). Zraste lahko do 180 centimetrov dolga, pa tudi več v ugodnih življenjskih pogojih.

Prehranjuje se z dvoživkami, ki živijo v gostem vodnem rastlinju.

Telo Eastern Mud Snake je bleščeče črne barve z vzorcem v roza ali rdeči barvi po trebuhu in ostro zašiljenim repom.

***

Zgodba o Skeeterju in Pygmy Rattlesnake

Skeeter je majhen kuža (tehta manj kot tri kilograme) z dolgo dlako (slika spodaj). Je prijazen, radoveden, rad se cartlja in nič kaj dosti ne laja. Njegova lastnica je moja soseda Linda.

24. maja, 2005 je Linda s svojim sinom grabila listje okrog hiše, Skeeter je pa radovedno vohljal med drevesi naokoli, ko ga je nenadoma ugriznila Pygmy Rattlesnake. Očitno ga zvok, podoben brenčanju žuželke, ki ga kot svarilo povzroča ta mini klopotača ni prestrašil. Ali pa je mogoče hotel samo od blizu ogledati si izvor nenavadnega, zamolklega brenčanja. Skeeter je zajavkal ob ugrizu, Linda pa je še ravno ujela pogled na klopotačo, ki se je hitro odplazila stran in se izgubila v gozdu.



Veterinar je ob pregledu ugotovil, da klopotačin ugriz ni bil smrten za kužka, ali zato, ker strupnika nista prodrla dovolj globoko v tkivo ali pa zato, ker sta bila bolj prazna. Je pa Skeeter kljub sredstvom proti bolečinam, ki jih je prejel, vso noč jokal od bolečin.



Danes, skoraj tri leta po svojem nesrečnem bližnjem srečanju s Pygmy Rattlesnake, je Skeeter še vedno igriv in radoveden. Si je pa verjetno na ta majski dan zapomnil za vse življenje, da se je nenavadnemu brenčanju najbolje umakniti.

***